fbpx

Bolgarija Dan 4

Dan 4:
Pretočene solze: 2 litra
Bolečih v trebuhov zaradi smeha: 20
Adrenalin: 100%

Danes so nahrbtniki pripravljeni tako hitro kot še nikoli. Čeprav med zajtrkom preostale dneve malo stokali, smo danes pridni kot miške pojedli velik krožnik energije za cel dan, saj smo vedeli, da nas čaka nor in naporen dan. Oblečemo svoje Salto oblekice, pod njimi pa so že pripravljene kopalke. Še brisača in že hitimo na avtobus, ki nas ob 10:00 pobere pred hotelom.
Avtobus ustavi pred kamnitim gradom, za njim pa že slišimo krike obiskovalcev Aquaparka Paradise Nessebar in vidimo ogromnom različnih toboganov in bazenov.
Prijazni delavci nam razložijo pravila, a čisto izkreno poslušamo le z enim ušesom, saj že študiramo na kateri tobogan gremo najprej.
Dobimo svoje zapestnice na katere naložimo denar, da lahko denarnice brezskrbno zaklenemo v sef in uživamo brez ene skrbi, kot se za zadnji dan obiska Bolgarije in edini dan brez nastopa spodobi.
Izberemo ležalnike, odložimo stvari in že tečemo proti stolpu desnega grada, iz katerega je napeljanih veliko različnih toboganov.
A na poti nam nekaj pritegne pozornost- čisto prave visoke skakalnice. Samo pogledamo se in se brez besed strinjamo, da moramo spremeniti smer teka.
Postavljeni smo v vrsti in vsi glasno navijamo za Bobota, ki je skočil prvi. Vsi smo zelo pogumni, vendar, ko stojimo na robu skakalnice se nam zdi malce višja kot se nam je zdela iz stopnic. Seveda nas to ne ustavi in prav vsi naredimo super skok, naš Primož pa nasmeji še pol Nessebarja, saj se njegov slato konča na hrbtu in preglasi celo glasbo iz zvočnikov.
In zdaj hitro na prvi tobogan. Upamo si na prav vse, najbolj zabavni se nam pa zdijo tobogani z obroči za dva, saj lahko ta adrenalin delimo z prijatelji.
Po dveh urah zabave, si privoščimo ocvrte dinozavre, popijemo plastenko vode in se odpravimo na Crazy river. Vsak prime svoj obroč in se udobno namesti. Voda nas počasi nosi naprej, ob sebi imamo drugega in prav nič nam ne manjka. Iz mirnih vod in počitka nas tok ponese na valove, ki nam zopet povrne energijo za norčije.
Ko preizkusimo čisto vse tobogane in po zvočnikih povejo, da se park zapira, izmučeni pospravimo stvari in se odpravimo na avtobus.
V hotelu še zadnjič pojemo večerjo, se stuširamo pod tušem brez zaves (ki smo šele po treh dneh preštudirali kako se ga uporablja brez, da naredimo poplavo) in se odpravimo na zadnji sprehod.
Vrnemo se v hotel, spakiramo kovčke in se podamo na vožnjo proti letelišču.
Zdaj nas čaka še cela noč letenja in že bomo doma.
No, tako nekako so potekali naši dnevi. Čeprav so nam prehitro minili, nam bodo za vedno ostali prekrasni spomini.
To je sladko-grenek občutek- komaj čakamo, da objamemo starše, a nočemo še domov, ker smo se z eno besedo imeli BOLANO.