Poškodba še ni konec sveta

Otroci, ki se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, se ne le optimalno telesno razvijajo, temveč jim športna dejavnost pomaga tudi zmanjševati stres, ki ga doživljajo v življenju, najpogosteje v šoli. Fizična dejavnost v obliki športne vadbe pomaga otroku vzdrževati telesno težo ter izboljšati pljučno funkcijo in delovanje srca. Poleg tega krepi mišice in sklepe, otroku pa daje psihično stabilnost in samostojnost. Danes je vzgoja za šport skoraj izključno odvisna od staršev, če se seveda zavedajo pomena športa za otrokov razvoj. Če se tega ne zavedajo, pa otroke prikrajšajo za gibanje in druženje s sovrstniki.

Druga, nekoliko bolj temna plat ukvarjanja s športom pa so poškodbe. Seveda je telesna aktivnost le en izmed možnih vzrokov za omenjene poškodbe. Študije so pokazale, da so otroci, ki so motorično bolj razviti, manj podvrženi poškodbam. Šport namreč ohranja in izboljšuje motorične sposobnosti otroka.

Groh (1962) predvideva naslednjo nevarnost za športne poškodbe glede na njihovo resnost:

  • Na 40 športnikov – 1 športna poškodba letno
  • Na 4.000 športnikov – 1 invalidnost letno
  • Na 40.000 športnikov – 1 smrt letno

Za primerjavo :
Na 40.000 ljudi jih zaradi prekomerne teže umre kar 18 na leto!

Dokazano je, da samo telesna aktivnost – napor ne pomeni smrtne nevarnosti v športu, če ni dodatnih razlogov, denimo prirojene anomalije, obolenja, neugodni zunanji pogoji …
Posebno pozornost je treba posvečati otrokom v puberteti saj to čas spreminjanja telesa in pospešene rasti. Mladostniki so v tem obdobju nekoliko nerodni in vedno znova spoznavajo svoje meje gibanja. Pomembno je, da se v tem času ukvarjajo s športom, saj se tako sproti navajajo telo na obremenitve, ki kasneje v življenju postanejo del vsakdana.

KAKO RAVNATI PO ŠPORTNI POŠKODBI:

Zadnjih 30 let velja, da je RICE postopek, s katerim je treba začeti takoj poškodbi. RICE je kratica besed angleškega izvora: pomeni pa Rest (počitek), Ice (led/hlajenje), Compression (kompresija/stisk s povojem), Elevation (dvig).

POČITEK:

Z vadbo je treba prenehati takoj po poškodbi; v nasprotnem primeru se stanje poškodbe lahko še poslabša. Pri manjših poškodbah mišic lahko pričnem z vadbo že po nekaj dneh, pri večjih pa moramo ravnati po navodilih strokovnjaka (zdravnika). Poškodovani del lahko previdno obremenjujemo , dokler ne začutimo bolečine. Gibanje poškodovanega dela le pripomore k okrevanju.

HLAJENJE:

Poškodovani predel začnemo takoj po poškodbi ohlajati, to počnemo z raznimi mrzlimi oblogami
(kriopak, mrzli obkladki), z masažo z ledom (kriomasaža) ali z namakanjem poškodovanega dela v mrzli kopeli. Učinki hlajenja na telo so številni, najpomembnejši pa so zmanjšanje vnetja in nastajanje otekline, krčenje žil ter ublažitev bolečine.

Hlajenje z obkladki naj traja 10 do 20 min, toliko naj traja tudi namakanje v mrzli vodi. Postopek hlajenja ponavljamo na 4 do 6 ur, in sicer 24 do 48 ur po poškodbi.

POVIJANJE:

Povijanje poškodovanega dela z elastičnimi povojem preprečuje nabiranje tekočin oziroma zatekanje poškodovanega dela. Poškodovani del ovijemo čvrsto, vendar ne pretesno, da ne pride do zastajanja krvi (posledica je okončina modre barve in izstopanje žil)

DVIG:

Dvig poškodovanega dela nad nivo srca pomaga pri vračanju krvi in limfe proti srcu. S tem olajšamo prenos presnovnih produktov in poškodovanega dela. Posledica je zmanjšanje otekline in neprijetnih občutkov oziroma bolečine.

PODPORA:

Podpora se naša na uporabo raznih zdravil, ki lajšajo bolečine. Najbolj primeren je Lekadol, ki ga zaužijemo na tešče (in še vsaj 20 min ne zaužijemo hrane). Aspirin je tudi primeren, vendar redči kri in obremenjuje želodec. Med močnejša zdravila, ki jih dobimo v lekarni brez recepta , pa sodita Binofen in Nalgesin.
Poškodovani del lahko po terapiji z mrzlimi obkladki ter pred povijanjem s povojem namažemo z geli, ki pripomorejo k hitrejšemu okrevanju. Ti geli, ki so prav tako na voljo v lekarnah, so: Voltaern Emulgel, No Dol, od krema najbolj pa priporočam Naklofen.

Najbolj pogoste poškodbe pri otrocih so:

OBTOLČENINA MIŠICE:

Predstavlja blago poškodbo mišice, ki je posledica topega udarca na mišico od zunaj. Rane običajno ni. Stopnja poškodbe oziroma nevarnosti je odvisna od jakosti udarca. Zaradi udarca od zunaj je prizadeta predvsem površina mišice, kar se kaže v obliki hematoma (modrice).
ZNAKI:

  • bolečina, ki je trenutna ali na dotik
  • Oteklina, ki je posledica hematoma.

NATEG MIŠICE:

Je blaga poškodba mišice, pri kateri ne pride do anatomskih sprememb v njej, ker ni presežena meja elastičnosti mišice.
ZNAKI:

  • nenadna bolečina,
  • zmanjšana funkcija mišice,
  • vendar le kratkotrajno,
  • zmanjšan mišičen tonus

ZVIN SKLEPA:

Zvini predstavljajo najpogostejšo obliko poškodbe sklepov, po nekaterih statističnih ugotovitvah pa tudi najpogostejšo poškodbo v športu nasploh. Pri zvinu gre za vsiljeni gib v sklepu, ki preseže fiziološke meje, posledica česar je poškodba sklepne ovojnice, ligamentov ali sklepnih površin kosti, ki tvorijo sklep. Elastičnost sklepne ovojnice in ligametnov je majhna, zato nenadni vsiljeni gibi relativno hitro privedejo do omenjenih okvar. Pri zvinu sklepna glavica ne izstopi iz sklepne ponve, zato ni izrazite deformacije, pa tudi gibljivost je mogoča, vendar boleča.

Glede na težo zvina ločimo 3 stopnje zvinov. Ugotovitev stopnje zvina je pomembna , saj je od nje odvisno, kako dolga in kakšna bo imobilizacija. Natančno diagnozo zvina lahko določi le zdravnik z izkušnjami, zato zvin sodi k zdravniku.

Dokler bo otrok telesno aktivnost dojemal predvsem kot igro, bo v njej užival. Ne naredite napake, da zaradi poškodbe otroka odtujite od športa, s tem mu boste vzeli veselje in zadovoljstvo.

Pomembno je le, da otroku razložimo zakaj je do poškodbe prišlo in kaj narediti, da se to nebi ponovilo.

Obrnite se na trenerja in skupaj boste našli najboljši način, da bo otrok v najkrajšem času spet tekal po telovadnici.

Urša Jakin
Urša Jakin SALTO
Urša Jakin, študentka Fakultete za Šport, ki je tudi večkratna državna prvakinja Splošni gimnastiki, akrobatiki ter skokih z male prožne ponjave. Štiri krat je bila proglašena za športnico leta v splošni gimnastiki.