Zdrava telesna drža – zdrav otrok

Splošno je znano, da danes otroci vse pogosteje zamenjujejo igranje na svežem zraku za vse bolj zanimive aktivnosti v sedečem položaju. Zdravniki pogosto opozarjajo, da osnovnošolci večji del dneva porabijo za spanje, bivanje v šoli, učenje doma, gledanje televizije in video igre. Otroci lahko glede na svojo starost pravilno sedijo in pri tem zbrano sledijo pouku le prve tri ure. Po tretji uri nastopi pri otrocih psihična in fizična utrujenost zaradi predhodnega sedenja.
Znano je, da slaba telesna drža praviloma ni edini otrokov problem. Za otroke s slabo telesno držo so pogosto značilne tudi slabše motorične sposobnosti, so bolehni, razvijajo neprimerno podobo o sebi, so socialno neprilagojeni, nemotivirani,…

Glavni vzrok za nastanek nepravilne ali slabe telesne drže pri otrocih in mladini je utrujenost osrednjega živčevja.

Predšolski otrok je telesno izredno dejaven, če je v okolju, ki mu to dopušča. Tako imajo malčki, ki so dolgo plezali po vseh štirih, bolj zdravo hrbtenico kot tisti, ki so se že zgodaj postavili na noge. Z vstopom v šolo je nenadoma prisiljen mirno sedeti po več ur na dan, doma pa piše domačo nalogo ravno tako v sedečem položaju, tako začne njegov naravni nagon po gibanju slabeti.
V šoli lahko k okvari hrbtenice prispevata dolgotrajno sedenje in neustrezna šolska klop. Prenizka klop namreč zahteva sklanjanje, to pa povzroči okrogel hrbet in napetost v vratnem delu hrbtenice. Problematične so tudi težke šolske torbe, sploh če je torba nošena v eni roki ali obešena na eno ramo, zaradi česar se hrbtenica nagne v eno stran.

V ozadju nepravilnosti otrokove drže se nahaja porušeno ravnovesje mišičnih skupin, ki nadzorujejo položaj trupa pri pokončni stoji. Redna športna dejavnost privede do sistematičnih pozitivnih sprememb gibalnega aparata.

Lordotična drža:

Pomeni povečanje ukrivljenosti ledvenega dela hrbtenice. Ta tip telesne drže nastaja pri povečanju nagiba medenice, do katerega najpogosteje pripelje večja dejavnost upogibalk kolka ali njihova zakrčenost. Sočasno se pojavi tudi povečana prsna kifoza, s čimer se ohranja osnovna statika. Pogosto so pridružena tudi poševna ramena.

Ploski hrbet:

Pomeni zmanjšanje sprednjih in zadnjih krivin hrbtenice. Nastane kot posledica zmanjšanja nagiba medenice zaradi večje dejavnosti iztegovalk kolka ali njihove zakrčenosti. Izravnana ledvena krivina je pogosta pri mladostnikih v času hitre rasti. Takrat mišično-vezivno tkivo ne sledi razvoju skeleta, kar se kaže kot relativno skrajšanje mišic na zadnjem delu stegna. Pr pokončni stoji se zaradi tega poveča rotacija medenice nazaj.

Okrogel hrbet:

Nastane kot posledica zmanjšanega nagiba medenice, kar se kaže kot zmanjšanje ledvene krivine. Ker pa je prsni del hrbtenice fiksiran se posledično cel zgornji del trupa nagne naprej.

Dobra telesna drža v mirovanju in gibanju omogoča mišicam delovanje z manjšim naporom, varuje gibalne organe pred okvarami in poškodbami ter zagotavlja notranjim organom najboljši položaj. Pomembno je, da pri otrocih poskušamo preprečiti oziroma izboljšati nepravilno držo hrbtenice, ramen in spodnjih okončin, saj te utegnejo pripeljati do strukturnih sprememb in deformacij v poznejših življenjskih obdobjih
Pri pravilni drži so deli telesa razporejeni tako, da zagotavljajo dobro ravnovesje ob najmanjši možni obremenitvi sklepov in mišic. Pri normalni drži je telo v gibanju in mirovanju v ravnotežju ob minimalni obremenitvi, zaradi česar so nosilne strukture bolje zaščitene pred degenerativnimi spremembami in poškodbami.

Da bi spremenili otrokove nepravilne priučene in ukoreninjene vedenjske navade ni nikoli prepozno. Na vsaki osnovni šoli ponujajo otrokom veliko različnih športnih dejavnosti le ugotoviti je potrebno kaj otroku najbolj ustreza.
Slabo držo lahko popravimo z rednim gibanjem, pa tudi s sistematičnim izvajanjem nekaterih enostavnih krepilnih in razteznih vaj, predvsem za trebušne in hrbtne mišice.
Sredstva športne vadbe nudijo možnost kompenzatornega delovanja pri nastajanju neželenih asimetrij, ki nastanejo kot posledica hitrega telesnega razvoja ali enostranskih obremenitev v vsakdanjem življenju.

Urša Jakin
Urša Jakin SALTO
Urša Jakin, študentka Fakultete za Šport, ki je tudi večkratna državna prvakinja Splošni gimnastiki, akrobatiki ter skokih z male prožne ponjave. Štiri krat je bila proglašena za športnico leta v splošni gimnastiki.