Kondicija otrok na psu

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je za normalen razvoj in zdravje otrok in mladostnikov potrebnih najmanj 30 minut zmerne intenzivne telesne aktivnosti na dan, veliko bolj priporočljivo pa je, če ta aktivnost traja vsak dan vsaj 1 uro.

Ne zgledujmo se po zahodu

Ne glede na to, da so rezultati Poročila WHO v letu 2004 o telesni aktivnosti slovenskih otrok in mladostnikov v primerjavi z rezultati njihovih evropskih in ameriških vrstnikov ugodni, je stanje vseeno skrb zbujajoče. Priporočljiv obseg telesne aktivnosti je dosegel le vsak drugi fant (vsak drugi 11-letnik, 41 % 13-letnikov in le 33 % 15-letnikov) in le vsako tretje dekle (vsaka tretja 11-letnica, vsaka četrta 13-letnica in vsaka peta 15-letnica).
Podatki kažejo, da se več kot polovica fantov in deklet v starosti 11–15 let večino dni v tednu ne giblje dovolj in so tako prikrajšani za koristi redne telesne aktivnosti oziroma jih ogroža sedeči način življenja. Od 9. do 15. leta se zmanjša njihova telesna aktivnost za okrog 100 %, v srednji šoli pa se stanje samo še poslabša. Le 15 % deklet ostane ustrezno telesno aktivnih.

Kondicija mladih na psu

Ob teh podatkih seveda ni presenetljivo, da je danes mladina v primerjavi z desetletji nazaj telesno manj sposobna – v slabši telesni kondiciji.
V Sloveniji že od leta 1970 z rednim vsakoletnim merjenjem spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine. Rezultati (www.sp.uni-lj.si/didaktita) kažejo, da naši najstniki (od 11- do 14-letniki) danes pretečejo 600-metrsko razdaljo za povprečno 8 sekund počasneje kot pred 30 leti! Tudi na drugih testih vzdržljivostnega značaja so bili mladi pred 30 leti bistveno uspešnejši. Rezultati aerobnih sposobnosti (oziroma natančneje rezultat v teku na 600 m) otrok in mladine v Sloveniji padajo za 0,56 % vsako leto.
Tolažba, vendar zelo slaba, je le v tem, da so takšni negativni trendi prisotni tudi v razvitih zahodnih državah Evrope, v ZDA, Avstraliji in drugod.

Zaradi neaktivnosti in slabe kondicije zdravje otrok peša

Neaktivnost, nezdrava prehrana in slaba telesna kondicija otrok in mladine vodijo v nezdravo življenje in bolezenska stanja. Številne bolezni srca in ožilja imajo izvor v neustreznem življenjskem slogu, ki ga je posameznik gradil od otroških let. Srčno-žilne bolezni so danes prepoznavne že tudi kot pediatrični problem, čeprav se klinični znaki pokažejo šele kasneje v življenju.
Procesi ateroskleroze se začenjajo že v otroštvu in mladostništvu, torej v obdobju oblikovanja temeljnih življenjskih vrednot in navad, kot so način prehranjevanja, organizacija dela in prostega časa, športno gibalna aktivnost kot sestavni del življenja, odnos do kajenja, pitja alkohola, poseganja po drogah itd. V raziskavi (Cresanta in Berensona; 1986) so pri 34 % mladostnikov med 12. in 15. letom izmerili povišane vrednosti holesterola (nad 180 mg/dl). Velik delež otrok v razvitih državah je debelih, ima povišan krvni holesterol in krvni tlak. Raziskave tudi kažejo, da je danes v razvitem svetu že tretjina mladostnikov s povišanimi vrednostmi holesterola v krvi oziroma da je več kot tretjina mladostnikov, ki ima vsaj en povečan rizični dejavnik za srčno-žilne bolezni (American Journal of Clinical nutrition, 2000).
Otroška debelost postaja resen problem tehnološko razvitega sveta in posebej pomemben rizični dejavnik, ki zahteva ukrepanje. Čezmerna telesna teža in debelost v otroštvu kar v 80 % vodi k debelosti v odraslosti. Tako ali še bolj kot čezmerna telesna teža so rizični dejavniki zdravja otrok in mladine tudi škodljive diete, uporaba shujševalnih sredstev in posledično nihanja telesne teže. Skrb številnih adolescenčnih deklet, da bi se zredila, je pretirana. Ob nezadostni telesni aktivnosti jedo zelo malo (po navadi izpuščajo zajtrk) in kadijo, da bi izgubila apetit. Angleški raziskovalci poročajo (Quest, 56, 2004), da je v Veliki Britaniji 20 % adolescenčnih deklet nezadostno prehranjenih, večina od njih je anemičnih.
Včasih je veljalo, da je sladkorna bolezen tipa 2 bolezen odraslih. To danes ne drži več. V zadnjem desetletju ali dveh se je v državah razvitega sveta tudi ali predvsem zaradi nezadostne telesne aktivnosti, neustrezne prehrane in stresnosti šole zelo močno povečala razširjenost sladkorne bolezni tipa 2 tudi med otroci in mladostniki. Med japonskimi osnovnošolci se je pogostost te bolezni od leta 1976 do leta 1995 povečala za 10-krat (The Journal of Pediatrics. 5, 2005).
Zaradi slabe telesne kondicije otroci tudi šolske obveznosti prenašajo vse težje. Pojavljajo se tesnoba, depresije in nevrotična stanja ter slabšanje samopodobe, kar lahko vodi v težja psihotična stanja, tudi v samomor.

Šport v mladosti – najboljša naložba za življenje

Vsi to že vemo, a naj kljub temu ponovim še enkrat: redna in dovolj obsežna telesna aktivnost je NUJNA za razvoj in duševno ter telesno zdravje otrok in mladine. Zmanjšuje delež telesne maščobe in pomaga pri uravnavanju telesne teže, prispeva h gostoti kosti, povečuje učinkovitost srčno-žilnega sistema in aerobno zmogljivost otrok in mladine. Telesna aktivnost otrok je prav tako povezana z višjo ravnjo holesterola visoke gostote (HDL) v krvi in vpliva na drastično zmanjšanje možnosti razvoja metaboličnega sindroma (Quest, 56, 2004). Telesno aktivnejši in zato motorično sposobnejši otroci in mladostniki manj stresno prenašajo šolske obremenitve, so bolj samozavestni in imajo boljšo samopodobo (Psychology for Physical Educators, 1999). Dosegajo tudi boljši učni uspeh. V športu najdejo nujno potrebno zabavo in sprostitev, možnost druženja in navezovanja novih poznanstev. Športna aktivnost pomaga pri razvoju zdrave agresivnosti in spodbuja njihovo osebno moralno rast. Izkušnje tudi kažejo, da športno aktivni otroci in mladostniki v manjšem številu postanejo redni kadilci in v manjšem obsegu posegajo po drogah. Prav tako je med športno aktivnimi mladimi manj poskusov samomora (International Journal of Sports Psychology, 2000).
Splošna ugotovitev novejših študij je tudi, da se športno aktivni življenjski slog, razvit v otroštvu in mladostništvu, prenaša v odraslost, vendar pa telesna aktivnost v mladosti ni garant za zdravje v kasnejših obdobjih življenja. Človek mora za svojo vitalnost skrbeti ves čas.

Da naši otroci ne bi postali le približek tistega, za kar jih je ustvarila narava

V globalnem potrošniškem načinu življenja, kjer je skoraj edina vrednota oz. cilj več in bolje za še več materialnih dobrin, sta svet in življenje organizirana tako, da socialne in urbane družbene spremembe postajajo vedno večji ‘strup’ za telesno aktivnost ljudi.
Namesto da bi odrasli usmerjali in navajali mlade h kakovostnejšemu življenju, kjer je športna aktivnost nekaj vsakdanjega, imamo vedno manj časa zase, pogosto pa ga ne najdemo niti za svoje otroke. Tudi zato zanje postajajo bolj kot košarka ali nogomet priljubljene računalniške igrice, njihove najpomembnejše ‘športne’ aktivnosti pa so srfanje po spletu in vadba mirujočega položaja pred televizijo. Tako slovenski mladostniki med počitnicami preživijo pred televizorji v povprečju 153 minut, 20 % pa jih gleda televizijo več kot 4 ure na dan.
Pri oblikovanju svojega imidža se mladi žal vse preveč oprijemajo alkohola, cigaret in trših drog. Med slovenskimi dekleti, starimi 15 let več, vsaka četrta (26,4 %) redno vsak teden zaužije alkohol, pri enako starih fantih pa je ta delež celo 41,5 %. Tudi razširjenost kajenja med mladimi v Sloveniji je velika. V Sloveniji redno (vsak dan) kadi 23,2 % 15-letnih deklet in 22,5 % fantov te starosti, kar nas uvršča v vrh med 35 državami razvitega sveta, ki so bile zajete v študiji WHO leta 2004.
Velja se zamisliti! Poskrbimo za svoja največja bogastva – za naše otroke gre!

Vir: www.tek.si

Branko Škof
Branko Škof Zasebni športni delavec
Prof. dr. Branko Škof, prof. šp. vzg. je pofesor na Fakulteti za šport za predmetni področji Atletika in Kondicijsko treniranje. Strokovnjak za načrtovanje treninga in diagnostiko telesne in tehnične pripravljenosti tekačev. Atletski tekaški trener z več kot 25-letnimi izkušnjami pri delu z mladimi in vrhunskimi tekači. Desetletje je bil nacionalni trener za teke na srednje in dolge proge pri Atletski zvezi Slovenije in dolgoletni vodja Poletovh tekaških ekip.